Gospod Jernej Pavlin
Kabinet predsednika Vlade RS
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana
V današnjem izvodu tednika Mladina (št. 23, 06.06.2005) sem prebral kopijo e-sporočila, poslanega z vašega e-naslova, z dne 30.5.2005, z naslovom [Subject: NUJNO – Navodilo za komuniciranje]. Precej utemeljeno lahko sklepam, da ste pisec objavljenega dopisa prav vi.
Zato vas v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja ter 39. členom Ustave Republike Slovenije naprošam, da mi sporočite, na podlagi katerega predpisa (zakona, pravilnika, uredbe, odredbe,…) ste izdali omenjeno “navodilo za komuniciranje”.
Vsebina tega “navodila” je namreč šokantna in v nasprotju z mnogimi načeli pojmovanja transparentnega delovanja vlade (oblasti, države): četudi je medij (kakršnekoli vrste) po vašem mnenju kritičen, zlonameren ali celo sovražen do vlade ali kateregakoli organa je vaša ZAKONSKA DOLŽNOST takšnemu mediju posredovati vse zahtevane informacije. “Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja, ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo […], morajo dajati RESNIČNE, POPOLNE in PRAVOČASNE informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev.” (Zakon o medijih, 45. člen)
Zato vas kot osebo, ki opravlja javno funkcijo, tudi naprošam, da utemeljite zahteve iz “navodila za komuniciranje”:
– da se do nadaljnjega “ne komunicira”
– da se “komunikacijo zreducira na minimum”
– da se na vprašanja “ne odgovarja”
– če pa že, da se odgovarja “s stavkom ali dvema”
in izpostavite skladnost “navodila za komuniciranje” z zakonsko zahtevo, ki določa, da morajo biti informacije “resnične, popolne in pravočasne”.
Kot svoboden in avtonomen državljan sem zaradi “navodila za komuniciranje” izrazito (in utemeljeno) zaskrbljen za nadaljnji razvoj demokracije v Republiki Sloveniji. Le upam lahko, da ne boste komunikacijskega vzorca, vsebovanega v “navodilu” razširili tudi name.
V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam.