[James Gleick] Einstein - Ime odmeva skozi jezik: »ne rabiš biti Einstein«, »Einstein za revne«, »gotovo ni Einstein«. V tem dogajanja polnem stoletju, ki mu bolj kot v kateremkoli drugem prevladuje znanost – med ostalimi človeškimi vrlinami, pametnostjo in IQjem, prevladuje ideal čiste inteligence – stoji sam, kot simbol intelektualne moči. Kot da bi se lahko človeštvo razdelilo na dve skupini: Alberta Einsteina in vse ostale

[John Perry Barlow] Deklaracija o neodvisnosti kiberprostora - Vlade industrijskega sveta, izčrpani velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kiberprostora, novega domovanja Uma. Vas, ki ste iz preteklosti, prosim, da nas v imenu prihodnosti pustite pri miru. Med nami niste dobrodošli. V prostoru, kjer se zbiramo, nimate oblasti

[Steven Jackett] Filozofska razmišljanja o posledicah teorije kaosa na človeško dojemanje naravnega sveta - Zdi se, da imamo ljudje močno naravno nagnjenost oziroma radovednost ali strast do tega, da poskušamo razumeti naraven svet okoli sebe. Želimo razumeti vse sile narave v vesolju in njihovo vzajemno delovanje, ki je na delu, da določa stvari, ki jih vidimo

[Richard Dawkins] Sebični gen; Zapornikova dilema - Igro vodi »banka«, ki dvema igralcema izplačuje dobitke in od njiju pobira kazni.[…] Vsak igralec ima v rokah samo dve karti. Na eni piše SODELUJ, na drugi pa NE SODELUJ. Igrava tako, da izbereva eno od kart in jo s hrbtom navzgor položiva na mizo

[Karl Sigmund, Ernst Fehr in Martin A. Nowak] Ekonomija poštenja - Predstavljajte si, da vam nekdo ponudi 100 ameriških dolarjev. Vse kar morate storiti je, da se z drugo anonimno osebo sporazumete, kako si bosta delila znesek. Pravila so stroga. Sedita vsak v svoji sobi in ne moreta izmenjevati informacij

[Andrej Adam] Kritično mišljenje in njegovo utemeljevanje - V članku privzemamo, da je izobraževalni ideal, ki neguje razumnost in zlasti  kritično mišljenje dober. Toda ker nočemo postopati dogmatično (nekritično), ga poskušamo (epistemološko) utemeljiti. Pri tem si pomagamo z na prvi pogled nepomembnim odlomkom iz Lipmanove knjige Thinking in Education, iz katerega izluščimo argument za potrebnost kritičnega mišljenja

[Boris Vezjak] ARGUMENTACIJSKA KOMPETENCA IN DRŽAVLJANSTVO - Da je v demokraciji nujno vzpostaviti in ohranjati razumnost kot tisto mero, ki jo pričakujemo od sleherne oblasti in ne nazadnje kot mero pri ravnanju v javnih zadevah, je mnenje večine. A razumnost ni vrednota po sebi. Že Platon je menil, da smejo in morajo v državi vladati racionalno najboljši prav zato, ker je modrost tista vrednost, ki zagotavlja upravljanje le-te v smeri Dobrega ali dobrega, torej bolj moralno ali čisto pragmatično zastavljenega cilja

[R.U. Sirius] Ukradimo to tisočletje! - Abbie Hoffman si je izredno želel, da bi o njegovem življenju posneli film. Svojo avtobiografijo iz leta 1981 je celo igrivo naslovil »Soon to Be a Major Motion Picture«. Dve desetletji kasneje je njegov biografski film »Steal This Movie« prišel in odšel relativno neopazno. Medtem ko bo film živel dalje na televiziji in videu, bodo nekateri morda trdili, da neuspeh filma dokazuje, da je posmehljiva, levičarska subkulturna politika, po kateri je Abbie živel, za sedanjost nerelevantna

[Matejka Kolar] Aristotelova metafizika evolucije - Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije so se pojavile že v antični Grčiji