[Terry Eagleton] Čaščenje lažnih podob - V svojih bolj revolucionarnih časih so borci proti podobam oziroma ikonoklasti, prihajali iz srednjega sloja. Podobe so bile smeti in šara starih aristokratskih režimov, ki so z svojo vsiljivo parado simbolov mrtvičili um

 

[Andrej Adam] Knjiga za lastno pamet - Ciljna publika novega v vrsti pojmovnikov so, kot pove že naslov, mladi: osnovnošolci predvsem pa srednješolci. Temu podrejena je všečna zunanja podoba knjige, ki jo oživljajo ilustracije Izarja Lunačka in kopica slik nekaterih najbolj znanih filozofov

 

[Andrej Adam] Pošast in lepotica - Izhodišče knjige Pošast in lepotica predstavlja opažanje, da ženske celo v znanstveni skupnosti ne morejo prodreti s svojimi idejami. Toda, zakaj so podrejene? Odgovor: zaradi religije

 

[Andrej Adam] Prikaz helenistične filozofije - S prevodom Sharplesove knjige smo dobili sploh prvi splošen prikaz helenistične filozofije v slovenskem jeziku. To dejstvo je nenavadno, še posebno, ker ideje stoikov, epikurejcev in skeptikov tvorijo del evropske kulturne dediščine, zapisane tako v posameznih nacionalnih književnostih, kot v nekaterih socioloških in filozofskih konceptih

 

[Andrej Adam] Svobodno raziskovanje, ki ne sprejema nobene resnice kot dokončne - Didaktika filozofije je namenjena zlasti študentom filozofije, ki se pripravljajo za poklic učitelja filozofije v gimnazijah, seveda pa je dobrodošlo branje tudi za druge in to ne le za učitelje filozofije, temveč za vse učitelje, ki želijo pri svojem delu v razredu razvijati kritično mišljenje

 

[Andrew Keen] Svetovni splet 2.0 - Antična ljudstva so se dobro branila pred skušnjavami. Odisej se je branil pred zapeljivimi pesmimi siren tako, da je ukazal svojim možem, naj ga privežejo na jambor ladje, ko bo le-ta plula mimo otoka siren. Sokrat je bil zelo odločen, kar zadeva varovanje državljanov pred zapeljevanjem umetnikov in pisateljev, le-te je namreč izobčil iz svoje namišljene republike

 

[Edward S. Herman] Banalnost zla - Koncept banalnosti zla je postal opažen po objavi knjige »Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla«, ki jo je leta 1963 napisala Hannah Arendt. Gre za knjigo, ki temelji na sodnem procesu Adolphu Eichmannu v Jeruzalemu. Arendtova je postavila tezo, da ljudje, ki zagrešijo neizrekljive zločine, kot Eichmann, ki je bil glavni administrator v mehanizmu nacističnih taborišč smrti, morda le niso zmešani fanatiki, ampak prej navadni posamezniki, ki enostavno sprejmejo premise svoje države in z energijo dobrih uradnikov sodelujejo pri vsaki aktualni podjetniški ideji

 

[Daniel Gilbert] Učinkovito predvidevanje - Ekonomske odločitve so po naravi afektivna predvidevanja. Ekonomisti verjamejo, da se ljudje spuščajo v ekonomske transakcije, 'da bi maksimirali svoje koristi.' Toda za psihologe beseda korist ne nosi posebnega pomena, razen, če govorimo o konkretnih zadevah. Psihologi zagovarjajo, da je korist v bistvu nadomestilo za nekaj takega kot je sreča ali zadovoljstvo – neko subjektivno, hedonistično stanje tistega, ki se o tem odloča. Sodobnim ekonomistom zveni to nekoliko nesmiselno, saj pogosto korist zamenjajo za bogastvo. In to korist tudi je, ali pač

 

[George Orwell] Zapiski o nacionalizmu - V enem izmed svojih del Byron uporablja francoski izraz »longeur«. Pri tem mimogrede pripomni, da v Angliji sicer nimamo te besede, imamo pa poimenovan pojav v velikem obsegu. Prav tako obstaja razpoloženje, ki je dandanes tako zelo razširjeno, da vpliva na naše razmišljanje o skoraj vsaki zadevi. Vendar pa za to še nimamo poimenovanja. Kot najbližji obstoječi enakovreden izraz sem izbral izraz »nacionalizem«

 

[Andrej Adam] Nacionalizem in nestrpnost (PPP) - V prvi polovici letošnjega leta smo se Zofijini posvetili temi, ki se skozi zgodovino ostro in konstantno zajeda v zdravo esenco države, nacionalizma. S tem namenom smo v mestu in širše pripravili mini ciklus strokovnih predavanj, ki so problem nacionalizma osvetlila na številne teoretične načine. Ob tem smo pripravili tudi nekaj drugih prireditev, na katerih smo omenjeno problematiko prignali še dlje

 

[Benjamin R. Barber] »Turbo« kapitalizem - Kriza na sivem trgu drugorazrednih hipotek kaže na veliko zadrego, s katero se sooča zmagoslavni potrošniški kapitalizem – »protestantsko ideologijo« trdega dela in odložene nagrade je zamenjala infantilna ideologija lahko dostopnih kreditov ter impulzivne potrošnje, ki ogroža demokracijo

 

[Andrej Adam] Richard Dawkins: Bog kot zabloda - Dawkinsova knjiga Bog kot zabloda prinaša argument za ateizem. Poleg tega predstavlja ostro kritiko fundamentalistične religije, po kateri »naj ne spreminjamo svojega mišljenja in naj odklanjamo možnost, da bi spoznali kaj novega in zanimivega

 

[Branko Gerlič] SVOBODA? - Svoboda! Svoboda v splošnem in zlasti svoboda posameznika! Svoboda je geslo, na katerega se sklicujejo tako rekoč vsi. Tisti, ki menijo, da je svoboda vrednota, za katero se je vredno in pomembno boriti, jo uveljavljati in zanjo tudi kaj žrtvovati. Pa tudi vsi tisti, ki jo pojmujejo zgolj kot svoj privilegij

 

[Inna Savitskaya] OD LETA 1556 DO LICENCE CREATIVE COMMONS - Tega morda še ne veste, a kmalu zagotovo boste. Medijski konglomerati se pripravljajo na omejevanje ustvarjalnih možnosti na internetu

 

[Joseph Heath in Andrew Potter] PRODAJA UPORNIŠTVA - Vas ujezi vsa ta embalaža? Ste razdraženi od vseh teh reklam? Vas skrbi kvaliteta dobrega okusa? Niste edini. Upor proti potrošništvu je postal eden najpomembnejših kulturnih sil v severnoameriškem življenju novega tisočletja in to v vseh družbenih razredih in v celotni populaciji

 

[Karolina Babič] O NUJNOSTI, KI JO SVOBODNO USTVARJAJO LJUDJE - Milnerjevo delo, ki poskuša v tekočo misel zajeti raznoliki stoletni razvoj strukturalizma, je v originalu izšlo leta 2002. Gre za izbor avtorjevih besedil iz različnih obdobij. Poglavja zato bolj kot ne ločeno obravnavajo temeljne avtorje strukturalne lingvistike

 

[Karolina Babič] SIHOFARMAKI: LEGALNE IN NEVARNE DROGE? - William Glasser je svetovno znan psihiater in neverjetno produktiven pisec. Mnoga njegova dela so prevedena tudi v slovenščino. Zaslovel je s svojo psihoterapevtsko metodo imenovano realitetna terapija, ki jo je zgradil na t.i. teoriji izbire

 

[Karolina Babič] FILOZOFIJA KOT TERAPIJA? - Storilnostno naravnano življenje v moderni družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov, povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh

 

[Karolina Babič] UTOPIJA NOVE HUMANISTIČNE DRUŽBE - Erich Fromm (1900-1980) je bil psiholog, sicer po rodu iz Nemčije, a je večino svojega aktivnega raziskovalnega obdobja preživel v ZDA. Bil je pripadnik neopsihoanalitične šole, ki je bila vseskozi znana predvsem kot humanistična različica psihoanalize

 

[Karolina Babič] ´PRDEC ETIOPSKEGA KMETA` - TIHA REVOLUCIJA - »Kadar pišemo ali beremo, zlahka pozabimo, da na začetku ni bila beseda, pač pa krik. Vpričo kapitalističnega pohabljanja človeških življenj: krik žalosti, krik groze, krik jeze, krik zavrnitve: NE

 

[Karolina Babič] SODOBNA ŽENSKA JE VSE BOLJ ZDRAVA: BO ZDAJ ZBOLEL MOŠKI? - V naslovu omenjam zdravje žensk in moških. Merilo zdravja, o katerem tu govorim, je zmožnost nekoga, da se »postavi zase«, da v sebi najde temelj varnosti. V preteklosti se ženska ni mogla in tudi ni znala postaviti zase

 

[Karolina Babič] ESTETIZACIJA UŽITKA IN ZAKONA - »Skozi lepoto je čutni človek popeljan k obliki in mišljenju; skozi lepoto je duhovni človek popeljan nazaj k materiji, skozi njo je vrnjen svetu čutov

 

[Karolina Babič] SREČA: OD PRAVICE DO DOLŽNOSTI - »Že od najzgodnejšega otroštva so jim govorili: ´Bodite srečni!`, kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji pomnožili število srečnih

 

[Karolina Babič] POLITIČNI DISKURZ ONSTRAN POJMOV LEVICE IN DESNICE - Čeprav je Will Kymlicka svoje delo Sodobna politična filozofija, ki je dvajset let po prvi izdaji izšlo nadgrajeno in razširjeno v drugi izdaji leta 1999, podnaslovil kot Uvod, nas ta podnaslov ne sme zavesti v mišljenje

 

[Karolina Babič] Thomas Khun: Dodatne misli o paradigmah - Tekst »Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962, da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu Strukture postal zelo široko uporabljan pojem

 

[Andrej Adam] Richard Dawkins: Sebični gen - Pričnimo oceno Dawkinsove knjige Sebični gen nekje na sredi, to je v šestem poglavju, ki nosi naslov Gensko sorodstvo. V uvodu v poglavje Dawkins vprašuje: »Kaj je sebični gen?« in odgovarja : »To nikakor ni en sam košček DNK, ampak so, podobno kot podvojevalniki v prajuhi

 

[Pogovor z Noamom Chomskym] Nevidna linija demokracije - V pogovoru, ki ga je za francoski »Le Monde Diplomatique« pripravil Daniel Mermet, Noam Chomsky govori o mehanizmih, ki stojijo za modernimi komunikacijami, bistvenim instrumentom vladanja v demokratičnih državah, ki so za naše vlade tako pomembna, kot je propaganda za diktaturo

 

[Peter Kuralt] Fenomen spreobrnjenega kadilca - V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se Združene države Amerike prav tako kot mi danes soočale s prohibicijo kajenja na javnih prostorih. Takratna prepoved sicer ni bila kanonizirana, torej ni imela pravne podlage v zakonu, temveč se je vpisovala v register moralnega

 

[Jon Gertner] Jalovo zasledovanje sreče - Če ima Daniel Gilbert prav, potem se vi motite. Torej, če ima Daniel Gilbert prav, potem zmotno verjamete, da vas bo novi avtomobil lahko osrečil. Zmotno verjamete, da vas bo nova kuhinja osrečila za dlje časa. Zmotno mislite, da boste bolj nesrečni

 

[Samo Bohak] (Ne)odgovornost intelektualcev - Da bi sploh lahko začeli govoriti o odgovornosti intelektualcev, se moramo najprej vprašati kdo sploh je intelektualec. Ko slišimo besedo intelektualec si lahko predstavljamo univerzitetnega profesorja, priznanega misleca, pisatelja, pesnika, znanstvenika ali raziskovalnega novinarja

 

[Mitja Godnjavec] Machiavellijev vladar - Niccolo Machiavelli je danes bolj kot ne po krivici obtožen nemoralnosti. Njegovo ime se predvsem v laičnih krogih uporablja predvsem kot kletvico. Se pa tak odnos do Machiavellija ter do njegovega imena ob pozornem prebiranju njegovih del izkaže za zgrešeno

 

[Lucija Hercog in Mitja Godnjavec] Platonov koncept idealne države - Platon, filozof do zadnjega diha tudi pri razvoju koncepta države ni mogel iz svoje kože; na čelo države je želel postaviti filozofa. Sicer je to nadvse privlačna misel, vendar pa je treba vedeti, da je Platonov koncept idealne države bolj kot ne samo nerealna želja, utopija

 

[John Pilger] Konec novinarstva? - Naslov tega govora je »Freedom Next Time« (Svoboda ob naslednji priložnosti), ki je tudi naslov moje knjige, ki je mišljena kot protistrup propagandi, ki jo pogosto najdemo v preobleki novinarstva. Razmišljal sem, da bi bilo danes govora o novinarstvu

 

[Daniel C. Dennett] Primanjkuje glav, ki bi gostile eksplozijo populacije "memov" - Ideje so lahko nevarne. Darwin je imel eno takšno. Razne izumitelje in inovatorje pogosto smatramo za odgovorne za razne poskuse, za vpliv njihovih kreacij na okolje, in ker lahko imajo ideje velik vpliv na okolje, ne vidim nobenega razloga, zakaj bi nam mislecem odvzeli to odgovornost za izolacijo vseh nevarnih idej

 

[Tomaž Grušovnik] Paolo Virno: Slovnica mnoštva - Paolo Virno se v knjigi Slovnica mnoštva (podnaslovljeni »k analizi oblik sodobnega življenja«) loteva zahtevne in kočljive naloge določanja glavnih značilnosti sodobne postindustrijske družbe

 

[Matej D. Kos] Izbris Pohorja in okupacija v drugo - V pričujočem članku želim opozoriti na spremembe družbeno kulturne podobe Pohorja, ki trenutno potekajo na zelo intenziven način

 

[Jeremy Rifkin] Evropski sen - Vedno več Američanov se je pričelo spraševati, kako to, da je Evropa v skrbi za okolje prehitela Ameriko ter tako postala ekološko najbolj napreden politični prostor v svetu

 

[Boris Vezjak] Platon o duši in jazu (sebstvu) - Razprave, ki se vrtijo okoli dialoga »Alkibiad Prvi«, so nehvaležne iz enostavnega in današnje perspektive nekonvencionalnega razloga: nikoli ne vemo

 

[Milan Franc] Globalna kultura kot problem - V pričujočem sestavku nameravam obravnavati tematiko globalne kulture kot problema, ki so se ga v zadnjih dveh ali morda treh desetletjih lotevali in se ga še lotevajo številni teoretiki iz zelo širokega razpona področij

 

[Boris Vezjak] Aristotelova Metafizika (recenzija) - Naši južni sosedje so nedavno tega postali bogatejši za pomembno delo, ki je izšlo pri eminentni hrvaški filozofski založbi Kruzak. Zagrebška filozofa, ki se ukvarjata z antiko, sta se lotila prevoda temeljnih člankov, ki utirajo pot v razumevanje Aristotelove »Metafizike«

 

[Aristotel] O idejah - Peri ideon - Pričujoči študijski prevod začetnega dela spisa »O idejah« je narejen po ti. recensio vulgata, dostopni v izdaji Michaela Hayducka Alexander Aphrodisiensis in Aristotelis Metaphysica Commentaria, Berlin 1891, mesta 79.3-85.3), ki se nahaja v začetnem zvezku

 

[Milan Franc] Kriza liberalizma v ZDA - Namen te naloge je osvetliti trenutni položaj liberalizma kot vodilne svetovne politične ideologije ter še posebej težave, na katere je liberalna politična filozofija naletela zaradi različnih interpretacij posameznika in njegovih pravic napram državnim omejitvam

 

[Tomaž Grušovnik] O daoistični kozmologiji - V pričujoči nalogi bom poskušal podati krajši vpogled v Daoistično kozmologijo. To se bom namenil storiti v štirih osrednjih poglavjih. Prvo, naslovljeno Poskus "definicije" kozmologije, bo skušalo prikazati težave, na katere naletimo, če želimo "kozmološko" daoistično misel označiti kot kozmološko v pomenu evropskih filozofskih tradicij

 

[Milan Franc] Rojstvo imperija - Predmet pričujočega dela je oris nastanka in narave tistega, kar se danes poskuša 'skriti' pod pojmom globalizacija oz. globalno. Kot bomo videli, je pojem sam izredno večplasten in ga je moč razumeti iz različnih zornih kotov

 

[Tomaž Grušovnik] Avguštinova teorija časa - Avguštinovo teorijo časa bom skušal predstaviti skozi optiko Paula Ricoeurja, ki si je analizo Avguštinove teorije časa izbral za prvo etapo svojega znanega dela Čas in pripoved

 

[Roby] Pretirana sentimentalnost? (Prispevek k protivojnim demonstracijam) - V soboto, 15. februarja, se je izkazalo, da so množice na ulicah še vedno mogoče, da še obstaja javni prostor in da še obstaja javno mnenje, kar je na nek način presenetljivo, a razumljivo, posebej, če ta javni prostor razumemo kot medijski prostor

 

[Milan Franc] Martin Hollis - Filozofija družbene vede. Uvod - Hollisovo delo, ki smo ga dobili v prevodu, raziskuje vprašanje metode v družbenih vedah. Njegova zgradba je smotrno urejena in bralca popelje od začetnih razsvetljenskih pojmovanj vednosti do sodobnega razmaha teorije racionalne izbire ter njene nadgradnje

 

[Tomaž Grušovnik] Trupla in kirurgi (enodejanka z epilogom) - Truplo je obupano vstalo iz bolniške postelje, povsem nevedno glede (ne)obstoja duha zapustilo bolnišnico in zapriseglo, da se nikoli več ne vrne. Na to isto posteljo, ki jo je truplo pred kratkim zapustilo, je zdravniško osebje položilo truplo mrtvega kirurga

 

[Friderik Klampfer] Ali je res čas za ubijanje? - Moralne dileme so stalnica naših življenj in nočna mora sleherne celovite moralne teorije. Naj se kot praktiki še tako trudimo njihovo število zmanjšati na minimum in naj jih kot teoretiki še tako potiskamo ob stran, zdi se, da leži vzrok za njihovo trdovratnost prej v kompleksnosti neidealnega sveta kot pa v nepopolnosti teorij

 

[Tomaž Grušovnik] De civitate dei - Avguštinova »De civitate dei« je obsežen tekst, ki se v glavnem deli na dva dela, pri čemer se prvi del (I-X knjiga) ukvarja z odgovorom poganom, ki so krščanstvu naprtili krivdo za propad Rima, drugi del (XI-XXII knjiga), pa proučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti

 

[Boris Vezjak] Plato's Meno in focus - Knjiga Plato's Meno (in focus) poskuša, kot pove že sam naslov, našo pozornost usmeriti k temu, v marsičem izjemno tehtnemu Platonovemu dialogu, po besedah urednice morebiti celo najbolj branja primernemu ob prvem vstopanju v njegov opus

 

[Tomaž Grušovnik] Sed quid igitur sum? - Kaj sem torej? Vprašanje, ki ga zasledimo na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka o samem sebi, po lastni naravi

 

[Dežurni Zofijin ljubimec] Obzorja grštva - Knjiga “Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine, legitimira že samo s tem, da obstaja

 

[Tomaž Grušovnik] Ali lahko zagovarjamo solipsizem? - Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma, da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje čutno izkustvo - čutni podatki o predmetih, dogodkih in nenazadnje ljudeh - le moj konstrukt

 

[Boris Vezjak] Kuga fantazem - Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini sploh (in - pozor, to sploh ni napihnjena trditev - morebiti celo v zgodovini slovenskega naroda doslej)

 

[Milan Franc] Umnost zgodovine in zgodovinskost uma - Heglov tekst z naslovom Um v zgodovini pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se le-to kaže skozi

 

[Boris Vezjak] Nekaj tez o stanju kulture v Mariboru - Kot vemo, ima kultura ogromen spekter pomenskih konotacij, toda omenimo samo najbolj očitno: najprej je kultura razumljena na ravni dihotomije kultura/narava

 

[Vaš dežurni Zofijin ljubimec] Od Boga ali iz opice? - Koliko kristjanov je danes pripravljenih sprejeti trditev, da je Bog svet ustvaril tako, da teče življenje skozi proces evolucije - trditev, ki jo skorajda konsenzualno zagovarja današnja znanstvena srenja?

 

[Boris Vezjak] Problem vrline v grški filozofiji - V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do 16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu

 

[Boris Vezjak] Maršu v težkih trenutkih - Maršu, zadnji utrdbi neodvisnosti medija in simbolu nepodkupljivosti vsled načel gnilega kapitalizma, so po njegovih besedah šteti dnevi. Četudi je verjetno res, da je radio, ki ga ravnokar poslušate, eden izmed zadnjih nekomercialnih in idejno samostojnih medijev

 

[Boris Vezjak] Hudič, moj bližnjik, ali Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe - Pred kratkim organizirana okrogla miza na nacionalki (zadeva se je imenovala Kako se Cerkev vidi v javnosti), ki je imela za namen medijem s pomočjo njih samih pokazati, kako kristjanom ni vseeno, kaj se govori o njih samih, je spet navrgla že staro in znano simptomatično sliko

 

[Boris Vezjak] Carl Gustav Jung in možnost vzpostavitve jungovske fenomenologije - Morebiti najbolj originaren prispevek Junga je v vpeljavi pojma smisla (der Sinn), ki se nam daje skozi koncept arhetipa kot simbola. Z vpotegnitvijo tega pojma se njegov celoten


 

 

 


Bookmark and Share
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane