|
|
Arhiv 2010, Arhiv 2009, Arhiv 2008, Arhiv 2007, Arhiv 2006
[James Gleick]
Einstein
-
Ime odmeva
skozi jezik: »ne rabiš biti Einstein«, »Einstein za revne«,
»gotovo ni Einstein«. V tem dogajanja polnem stoletju, ki mu
bolj kot v kateremkoli drugem prevladuje znanost – med ostalimi
človeškimi vrlinami, pametnostjo in IQjem, prevladuje ideal
čiste inteligence – stoji sam, kot simbol intelektualne moči. Kot da bi se lahko
človeštvo razdelilo na dve skupini: Alberta Einsteina in vse ostale
[John Perry Barlow]
Deklaracija o
neodvisnosti kiberprostora
-
Vlade
industrijskega sveta, izčrpani velikani iz mesa in jekla,
prihajam iz kiberprostora, novega domovanja Uma. Vas, ki ste iz
preteklosti, prosim, da nas v imenu prihodnosti pustite pri miru. Med nami niste
dobrodošli. V prostoru, kjer se zbiramo, nimate oblasti
[Steven Jackett]
Filozofska razmišljanja o posledicah teorije kaosa na človeško dojemanje
naravnega sveta
-
Zdi se, da imamo ljudje močno naravno
nagnjenost oziroma radovednost ali strast do tega, da poskušamo razumeti naraven
svet okoli sebe. Želimo razumeti vse sile narave v vesolju in njihovo vzajemno
delovanje, ki je na delu, da določa stvari, ki jih vidimo
[Richard
Dawkins]
Sebični
gen; Zapornikova dilema
-
Igro vodi »banka«, ki
dvema igralcema izplačuje dobitke in od njiju pobira kazni.[…] Vsak igralec ima
v rokah samo dve karti. Na eni piše SODELUJ, na drugi pa NE SODELUJ. Igrava
tako, da izbereva eno od kart in jo s hrbtom navzgor položiva na mizo
[Karl Sigmund, Ernst Fehr
in Martin A. Nowak]
Ekonomija poštenja
-
Predstavljajte si, da vam nekdo ponudi 100 ameriških dolarjev.
Vse kar morate storiti je, da se z drugo anonimno osebo sporazumete, kako si
bosta delila znesek. Pravila so stroga. Sedita vsak v svoji sobi in ne moreta
izmenjevati informacij
[Andrej
Adam]
Kritično mišljenje in njegovo utemeljevanje
-
V članku
privzemamo, da je izobraževalni ideal, ki neguje razumnost in
zlasti kritično mišljenje dober. Toda ker nočemo postopati
dogmatično (nekritično), ga poskušamo (epistemološko)
utemeljiti. Pri tem si pomagamo z na prvi pogled nepomembnim
odlomkom iz Lipmanove knjige Thinking in Education, iz katerega
izluščimo argument za potrebnost kritičnega mišljenja
[Boris
Vezjak]
ARGUMENTACIJSKA KOMPETENCA
IN DRŽAVLJANSTVO
-
Da je v demokraciji nujno vzpostaviti in
ohranjati razumnost kot tisto mero, ki jo pričakujemo od sleherne oblasti in ne
nazadnje kot mero pri ravnanju v javnih zadevah, je mnenje večine. A razumnost
ni vrednota po sebi. Že Platon je menil, da smejo in morajo v državi vladati
racionalno najboljši prav zato, ker je modrost tista vrednost, ki zagotavlja
upravljanje le-te v smeri Dobrega ali dobrega, torej bolj moralno ali čisto
pragmatično zastavljenega cilja
[R.U. Sirius]
Ukradimo to tisočletje!
-
Abbie Hoffman si je izredno želel, da bi o
njegovem življenju posneli film. Svojo avtobiografijo iz leta
1981 je celo igrivo naslovil »Soon to Be a Major Motion
Picture«. Dve desetletji kasneje je njegov biografski film »Steal
This Movie« prišel in odšel relativno neopazno. Medtem ko bo film živel
dalje na televiziji in videu, bodo nekateri morda trdili, da
neuspeh filma dokazuje, da je posmehljiva, levičarska
subkulturna politika, po kateri je Abbie živel, za sedanjost
nerelevantna
[Matejka Kolar]
Aristotelova metafizika evolucije
-
Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse
življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov
nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo
teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in
rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije so se pojavile že v antični Grčiji
[Michael Parenti]
Samouničenje kapitalizma
-
Po
strmoglavljenju komunističnih vlad v Vzhodni Evropi, je
kapitalizem veljal za nepremagljivi sistem, ki prinaša blaginjo
in demokracijo ter bo prevladoval do konca zgodovine. Trenutna
gospodarska kriza je prepričala celo nekatere znane privržence prostega trga, da
je nekaj hudo narobe. Iskreno povedano, kapitalizem se mora soočiti z nekaterimi
zgodovinskimi silami, ki mu povzročajo neskončne težave – demokracijo, blaginjo
in kapitalizmom samim, za katere kapitalistični vladarji trdijo, da vzpodbujajo
razvoj
|