|
|
[Terry Eagleton]
Čaščenje lažnih podob
-
V svojih bolj revolucionarnih časih so
borci proti podobam oziroma ikonoklasti, prihajali iz srednjega sloja.
Podobe so bile smeti in šara starih aristokratskih režimov, ki so z
svojo vsiljivo parado simbolov mrtvičili um
[Andrej
Adam]
Knjiga za lastno pamet
-
Ciljna publika novega v vrsti pojmovnikov so, kot pove že
naslov, mladi: osnovnošolci predvsem pa srednješolci. Temu
podrejena je všečna zunanja podoba knjige, ki jo oživljajo
ilustracije Izarja Lunačka in kopica slik nekaterih najbolj
znanih filozofov
[Andrej
Adam]
Pošast in lepotica
-
Izhodišče knjige Pošast in lepotica predstavlja opažanje, da
ženske celo v znanstveni skupnosti ne morejo prodreti s svojimi idejami. Toda,
zakaj so podrejene? Odgovor: zaradi religije
[Andrej
Adam]
Prikaz
helenistične filozofije
-
S prevodom Sharplesove knjige smo dobili sploh prvi splošen
prikaz helenistične filozofije v slovenskem jeziku. To dejstvo je nenavadno, še
posebno, ker ideje stoikov, epikurejcev in skeptikov tvorijo del evropske
kulturne dediščine, zapisane tako v posameznih nacionalnih književnostih, kot v
nekaterih socioloških in filozofskih konceptih
[Andrej
Adam]
Svobodno
raziskovanje, ki ne sprejema nobene resnice kot dokončne
-
Didaktika filozofije je namenjena zlasti
študentom filozofije, ki se pripravljajo za poklic učitelja filozofije v
gimnazijah, seveda pa je dobrodošlo branje tudi za druge in to ne le za
učitelje filozofije, temveč za vse učitelje, ki želijo pri svojem delu v
razredu razvijati kritično mišljenje
[Andrew Keen]
Svetovni splet 2.0
-
Antična ljudstva so se dobro branila pred
skušnjavami. Odisej se je branil pred zapeljivimi pesmimi siren tako, da
je ukazal svojim možem, naj ga privežejo na jambor ladje, ko bo le-ta
plula mimo otoka siren. Sokrat je bil zelo odločen, kar zadeva varovanje
državljanov pred zapeljevanjem umetnikov in pisateljev, le-te je namreč
izobčil iz svoje namišljene republike
[Edward S. Herman]
Banalnost zla
-
Koncept banalnosti zla je postal opažen po
objavi knjige »Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti
zla«, ki jo je leta 1963 napisala Hannah Arendt. Gre za knjigo,
ki temelji na sodnem procesu Adolphu Eichmannu v Jeruzalemu.
Arendtova je postavila tezo, da ljudje, ki zagrešijo
neizrekljive zločine, kot Eichmann, ki je bil glavni
administrator v mehanizmu nacističnih taborišč smrti, morda le niso
zmešani fanatiki, ampak prej navadni posamezniki, ki enostavno sprejmejo
premise svoje države in z energijo dobrih uradnikov sodelujejo pri vsaki
aktualni podjetniški ideji
[Daniel
Gilbert]
Učinkovito predvidevanje
-
Ekonomske odločitve so po naravi afektivna
predvidevanja. Ekonomisti verjamejo, da se ljudje spuščajo v ekonomske
transakcije, 'da bi maksimirali svoje koristi.' Toda za psihologe beseda
korist ne nosi posebnega pomena, razen, če govorimo o konkretnih
zadevah. Psihologi zagovarjajo, da je korist v bistvu nadomestilo za
nekaj takega kot je sreča ali zadovoljstvo – neko subjektivno,
hedonistično stanje tistega, ki se o tem odloča. Sodobnim ekonomistom
zveni to nekoliko nesmiselno, saj pogosto korist zamenjajo za bogastvo.
In to korist tudi je, ali pač
[George Orwell]
Zapiski o nacionalizmu
-
V enem
izmed svojih del Byron uporablja francoski izraz »longeur«. Pri
tem mimogrede pripomni, da v Angliji sicer nimamo te besede, imamo pa
poimenovan pojav v velikem obsegu. Prav tako obstaja razpoloženje, ki je
dandanes tako zelo razširjeno, da vpliva na naše razmišljanje o skoraj
vsaki zadevi. Vendar pa za to še nimamo poimenovanja. Kot najbližji
obstoječi enakovreden izraz sem izbral izraz »nacionalizem«
[Andrej Adam] Nacionalizem in nestrpnost (PPP) - V prvi polovici letošnjega leta smo se Zofijini posvetili temi, ki se skozi zgodovino ostro in konstantno zajeda v zdravo esenco države, nacionalizma. S tem namenom smo v mestu in širše pripravili mini ciklus strokovnih predavanj, ki so problem nacionalizma osvetlila na številne teoretične načine. Ob tem smo pripravili tudi nekaj drugih prireditev, na katerih smo omenjeno problematiko prignali še dlje
[Benjamin R. Barber]
»Turbo« kapitalizem
-
Kriza na sivem trgu drugorazrednih hipotek kaže
na veliko zadrego, s katero se sooča zmagoslavni potrošniški kapitalizem
– »protestantsko ideologijo« trdega dela in odložene nagrade je
zamenjala infantilna ideologija lahko dostopnih kreditov ter impulzivne
potrošnje, ki ogroža demokracijo
[Andrej
Adam]
Richard Dawkins: Bog kot zabloda
-
Dawkinsova knjiga Bog
kot zabloda prinaša argument za ateizem. Poleg tega predstavlja ostro
kritiko fundamentalistične religije, po kateri »naj ne spreminjamo svojega
mišljenja in naj odklanjamo možnost, da bi spoznali kaj novega in
zanimivega
[Branko
Gerlič]
SVOBODA?
-
Svoboda! Svoboda v splošnem in zlasti
svoboda posameznika! Svoboda je geslo, na katerega se sklicujejo tako rekoč vsi.
Tisti, ki menijo, da je svoboda vrednota, za katero se je vredno in pomembno
boriti, jo uveljavljati in zanjo tudi kaj žrtvovati. Pa tudi vsi tisti, ki jo
pojmujejo zgolj kot svoj privilegij
[Inna Savitskaya]
OD LETA 1556 DO LICENCE CREATIVE
COMMONS
-
Tega morda še ne veste, a kmalu zagotovo boste.
Medijski konglomerati se pripravljajo na omejevanje ustvarjalnih
možnosti na internetu
[Joseph Heath in Andrew Potter]
PRODAJA UPORNIŠTVA
-
Vas ujezi vsa ta embalaža? Ste razdraženi
od vseh teh reklam? Vas skrbi kvaliteta dobrega okusa? Niste edini. Upor
proti potrošništvu je postal eden najpomembnejših kulturnih sil v
severnoameriškem življenju novega tisočletja in to v vseh družbenih
razredih in v celotni populaciji
[Karolina
Babič]
O NUJNOSTI, KI JO
SVOBODNO USTVARJAJO LJUDJE
-
Milnerjevo delo, ki poskuša
v tekočo misel zajeti raznoliki stoletni razvoj strukturalizma, je v originalu
izšlo leta 2002. Gre za izbor avtorjevih besedil iz različnih obdobij. Poglavja
zato bolj kot ne ločeno obravnavajo temeljne avtorje strukturalne lingvistike
[Karolina
Babič]
SIHOFARMAKI: LEGALNE IN NEVARNE DROGE?
-
William Glasser je svetovno znan psihiater
in neverjetno produktiven pisec. Mnoga njegova dela so prevedena tudi v
slovenščino. Zaslovel je s svojo psihoterapevtsko metodo imenovano realitetna
terapija, ki jo je zgradil na t.i. teoriji izbire
[Karolina
Babič]
FILOZOFIJA KOT TERAPIJA?
-
Storilnostno naravnano življenje v moderni
družbi, ko človek samega sebe vrednoti le preko drugih ljudi in predmetov,
povzroča vsesplošno nevrotičnost. Nekakšna »velika tesnoba« in nezadovoljstvo
silita ljudi k iskanju terapevtskih učinkov v vseh možnih stvareh
[Karolina
Babič]
UTOPIJA NOVE
HUMANISTIČNE DRUŽBE
-
Erich Fromm (1900-1980) je bil psiholog, sicer po rodu iz Nemčije, a je večino
svojega aktivnega raziskovalnega obdobja preživel v ZDA. Bil je pripadnik
neopsihoanalitične šole, ki je bila vseskozi znana predvsem kot humanistična
različica psihoanalize
[Karolina
Babič]
´PRDEC ETIOPSKEGA
KMETA` - TIHA REVOLUCIJA
-
»Kadar pišemo ali beremo, zlahka
pozabimo, da na začetku ni bila beseda, pač pa krik. Vpričo kapitalističnega
pohabljanja človeških življenj: krik žalosti, krik groze, krik jeze, krik
zavrnitve: NE
[Karolina
Babič]
SODOBNA ŽENSKA JE
VSE BOLJ ZDRAVA: BO ZDAJ ZBOLEL MOŠKI?
-
V naslovu omenjam zdravje
žensk in moških. Merilo zdravja, o katerem tu govorim, je zmožnost nekoga, da se
»postavi zase«, da v sebi najde temelj varnosti. V preteklosti se ženska ni
mogla in tudi ni znala postaviti zase
[Karolina
Babič]
ESTETIZACIJA UŽITKA
IN ZAKONA
-
»Skozi lepoto je čutni človek popeljan k
obliki in mišljenju; skozi lepoto je duhovni človek popeljan nazaj k materiji,
skozi njo je vrnjen svetu čutov
[Karolina
Babič]
SREČA: OD PRAVICE DO DOLŽNOSTI
-
»Že od najzgodnejšega otroštva so jim
govorili: ´Bodite srečni!`, kajti danes ne delamo več otrok, da bi jim
posredovali vrednote ali duhovno dediščino, ampak zato, da bi na zemlji
pomnožili število srečnih
[Karolina
Babič]
POLITIČNI DISKURZ
ONSTRAN POJMOV LEVICE IN DESNICE
-
Čeprav je Will Kymlicka
svoje delo Sodobna politična filozofija, ki je dvajset let po prvi izdaji
izšlo nadgrajeno in razširjeno v drugi izdaji leta 1999, podnaslovil kot Uvod,
nas ta podnaslov ne sme zavesti v mišljenje
[Karolina
Babič]
Thomas Khun: Dodatne misli o paradigmah
-
Tekst
»Dodatne misli o paradigmah« iz leta 1977 je Kuhn napisal kot dodatek k
svojemu osrednjemu delu »Struktura znanstvenih revolucij« iz leta 1962,
da bi natančneje pojasnil pojem paradigme, ki je kmalu po izidu Strukture
postal zelo široko uporabljan pojem
[Andrej
Adam]
Richard Dawkins: Sebični gen
-
Pričnimo oceno Dawkinsove knjige Sebični gen nekje na sredi, to je v
šestem poglavju, ki nosi naslov Gensko sorodstvo. V uvodu v poglavje
Dawkins vprašuje: »Kaj je sebični gen?« in odgovarja : »To nikakor ni en sam
košček DNK, ampak so, podobno kot podvojevalniki v prajuhi
[Pogovor z Noamom Chomskym]
Nevidna linija demokracije
-
V pogovoru, ki ga je za
francoski »Le Monde Diplomatique« pripravil Daniel Mermet, Noam Chomsky govori o
mehanizmih, ki stojijo za modernimi komunikacijami, bistvenim instrumentom
vladanja v demokratičnih državah, ki so za naše vlade tako pomembna, kot je
propaganda za diktaturo
[Peter Kuralt]
Fenomen spreobrnjenega kadilca
-
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so se Združene države Amerike prav tako
kot mi danes soočale s prohibicijo kajenja na javnih prostorih. Takratna
prepoved sicer ni bila kanonizirana, torej ni imela pravne podlage v zakonu,
temveč se je vpisovala v register moralnega
[Jon Gertner]
Jalovo zasledovanje sreče
-
Če ima Daniel Gilbert prav,
potem se vi motite. Torej, če ima Daniel Gilbert prav, potem zmotno verjamete,
da vas bo novi avtomobil lahko osrečil. Zmotno verjamete, da vas bo nova
kuhinja osrečila za dlje časa.
Zmotno mislite, da boste bolj nesrečni
[Samo Bohak]
(Ne)odgovornost intelektualcev
-
Da bi sploh lahko začeli govoriti o odgovornosti
intelektualcev, se moramo najprej vprašati kdo sploh je intelektualec.
Ko slišimo besedo intelektualec si lahko predstavljamo univerzitetnega
profesorja, priznanega misleca, pisatelja, pesnika, znanstvenika ali
raziskovalnega novinarja
[Mitja Godnjavec]
Machiavellijev vladar
-
Niccolo Machiavelli je danes bolj kot ne po krivici obtožen nemoralnosti.
Njegovo ime se predvsem v laičnih krogih uporablja predvsem kot kletvico. Se pa
tak odnos do Machiavellija ter do njegovega imena ob pozornem prebiranju
njegovih del izkaže za zgrešeno
[Lucija Hercog in Mitja Godnjavec]
Platonov koncept idealne države
-
Platon, filozof do zadnjega diha tudi pri razvoju koncepta
države ni mogel iz svoje kože; na čelo države je želel postaviti filozofa. Sicer
je to nadvse privlačna misel, vendar pa je treba vedeti, da je Platonov koncept
idealne države bolj kot ne samo nerealna želja, utopija
[John Pilger]
Konec novinarstva?
-
Naslov tega govora je »Freedom Next Time«
(Svoboda ob naslednji priložnosti), ki je tudi naslov moje knjige, ki je
mišljena kot protistrup propagandi, ki jo pogosto najdemo v preobleki
novinarstva. Razmišljal sem, da bi bilo danes govora o novinarstvu
[Daniel C. Dennett]
Primanjkuje glav, ki bi gostile eksplozijo populacije "memov"
-
Ideje so lahko nevarne. Darwin je imel eno takšno. Razne izumitelje in
inovatorje pogosto smatramo za odgovorne za razne poskuse, za vpliv
njihovih kreacij na okolje, in ker lahko imajo ideje velik vpliv na
okolje, ne vidim nobenega razloga, zakaj bi nam mislecem odvzeli to
odgovornost za izolacijo vseh nevarnih idej
[Tomaž Grušovnik]
Paolo
Virno: Slovnica mnoštva
-
Paolo Virno se v knjigi Slovnica
mnoštva
(podnaslovljeni »k analizi oblik sodobnega življenja«) loteva zahtevne
in kočljive naloge določanja glavnih značilnosti sodobne
postindustrijske družbe
[Matej D. Kos]
Izbris Pohorja in okupacija v drugo
-
V pričujočem članku želim opozoriti na
spremembe družbeno kulturne podobe Pohorja, ki trenutno potekajo na zelo
intenziven način
[Jeremy Rifkin] Evropski sen - Vedno več Američanov se je pričelo spraševati, kako to, da je Evropa v skrbi za okolje prehitela Ameriko ter tako postala ekološko najbolj napreden politični prostor v svetu
[Boris Vezjak] Platon o duši in jazu (sebstvu) - Razprave, ki se vrtijo okoli dialoga »Alkibiad Prvi«, so nehvaležne iz enostavnega in današnje perspektive nekonvencionalnega razloga: nikoli ne vemo
[Milan Franc] Globalna kultura kot problem - V pričujočem sestavku nameravam obravnavati tematiko globalne kulture kot problema, ki so se ga v zadnjih dveh ali morda treh desetletjih lotevali in se ga še lotevajo številni teoretiki iz zelo širokega razpona področij
[Boris Vezjak] Aristotelova Metafizika (recenzija) - Naši južni sosedje so nedavno tega postali bogatejši za pomembno delo, ki je izšlo pri eminentni hrvaški filozofski založbi Kruzak. Zagrebška filozofa, ki se ukvarjata z antiko, sta se lotila prevoda temeljnih člankov, ki utirajo pot v razumevanje Aristotelove »Metafizike«
[Aristotel]
O idejah - Peri ideon
- Pričujoči študijski prevod
začetnega dela spisa »O idejah« je narejen po ti. recensio vulgata,
dostopni v izdaji Michaela Hayducka Alexander Aphrodisiensis in
Aristotelis Metaphysica Commentaria, Berlin 1891, mesta 79.3-85.3), ki se
nahaja v začetnem zvezku
[Milan
Franc]
Kriza
liberalizma v ZDA
- Namen te naloge je osvetliti trenutni položaj liberalizma kot vodilne
svetovne politične ideologije ter še posebej težave, na katere
je liberalna politična filozofija naletela zaradi različnih
interpretacij posameznika in njegovih pravic napram državnim omejitvam
[Tomaž
Grušovnik]
O daoistični kozmologiji
-
V pričujoči nalogi bom poskušal podati krajši vpogled
v Daoistično kozmologijo. To se bom namenil storiti v štirih osrednjih
poglavjih. Prvo, naslovljeno Poskus "definicije" kozmologije,
bo skušalo prikazati težave, na katere naletimo, če želimo "kozmološko"
daoistično misel označiti kot kozmološko v pomenu evropskih
filozofskih tradicij
[Milan
Franc]
Rojstvo imperija -
Predmet pričujočega dela je oris nastanka in narave tistega,
kar se danes poskuša 'skriti' pod pojmom globalizacija oz. globalno.
Kot bomo videli, je pojem sam izredno večplasten in ga je moč
razumeti iz različnih zornih kotov
[Tomaž
Grušovnik]
Avguštinova teorija časa
- Avguštinovo teorijo časa bom
skušal predstaviti skozi optiko Paula Ricoeurja, ki si je analizo
Avguštinove teorije časa izbral za prvo etapo svojega znanega
dela Čas in pripoved
[Roby]
Pretirana sentimentalnost? (Prispevek
k protivojnim demonstracijam) -
V soboto, 15.
februarja, se je izkazalo, da so množice na ulicah še vedno mogoče, da
še obstaja javni prostor in da še obstaja javno mnenje, kar je na nek
način presenetljivo, a razumljivo, posebej, če ta javni prostor
razumemo kot medijski prostor
[Milan
Franc]
Martin Hollis - Filozofija družbene vede. Uvod
- Hollisovo delo, ki smo ga dobili v prevodu, raziskuje vprašanje
metode v družbenih vedah. Njegova zgradba je smotrno urejena in bralca
popelje od začetnih razsvetljenskih pojmovanj vednosti do sodobnega
razmaha teorije racionalne izbire ter njene nadgradnje
[Tomaž
Grušovnik]
Trupla in kirurgi (enodejanka z epilogom)
- Truplo
je obupano vstalo iz bolniške postelje, povsem nevedno glede (ne)obstoja
duha zapustilo bolnišnico in zapriseglo, da se nikoli več ne
vrne. Na to isto posteljo, ki jo je truplo pred kratkim zapustilo,
je zdravniško osebje položilo truplo mrtvega kirurga
[Friderik
Klampfer]
Ali je res čas za ubijanje?
- Moralne
dileme so stalnica naših življenj in nočna mora sleherne celovite
moralne teorije. Naj se kot praktiki še tako trudimo njihovo število
zmanjšati na minimum in naj jih kot teoretiki še tako potiskamo ob
stran, zdi se, da leži vzrok za njihovo trdovratnost prej v kompleksnosti
neidealnega sveta kot pa v nepopolnosti teorij
[Tomaž
Grušovnik]
De civitate dei
- Avguštinova »De civitate dei«
je obsežen tekst, ki se v glavnem deli na dva dela, pri čemer
se prvi del (I-X knjiga) ukvarja z odgovorom poganom, ki so krščanstvu
naprtili krivdo za propad Rima, drugi del (XI-XXII knjiga), pa proučuje
naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti
[Boris
Vezjak]
Plato's Meno in focus
- Knjiga Plato's Meno (in focus) poskuša, kot pove že sam
naslov, našo pozornost usmeriti k temu, v marsičem izjemno tehtnemu
Platonovemu dialogu, po besedah urednice morebiti celo najbolj branja
primernemu ob prvem vstopanju v njegov opus
[Tomaž
Grušovnik]
Sed
quid igitur sum? - Kaj
sem torej? Vprašanje, ki ga zasledimo
na začetku osmega paragrafa druge meditacije, se ne pojavi samo
pri Descartesu – gre za prastaro, univerzalno spraševanje človeka
o samem sebi, po lastni naravi
[Dežurni
Zofijin ljubimec]
Obzorja grštva
- Knjiga
“Obzorja grštva” predstavlja ilustrativen primer nekega tipično
slovenskega sindroma “majhnosti”, ko se diskurz, vpričo popolnoma
odprtega prostora, pisanja ab ovo in zapolnjevanja praznine,
legitimira že samo s tem, da obstaja
[Tomaž
Grušovnik]
Ali
lahko zagovarjamo solipsizem?
- Solipsizem je nazor, da je moja eksistenca edina eksistenca, oziroma,
da obstajam le jaz oziroma moja duševna stanja in je celotno moje
čutno izkustvo - čutni podatki o predmetih, dogodkih in
nenazadnje ljudeh - le moj konstrukt
[Boris Vezjak]
Kuga
fantazem -
Najnovejše delo filozofa Slavoja Žižka, v tem trenutku najbolj
izdajanega in prevajanega slovenskega strokovnega avtorja v tujini
sploh (in - pozor, to sploh ni napihnjena trditev - morebiti celo v
zgodovini slovenskega naroda doslej)
[Milan Franc]
Umnost zgodovine in zgodovinskost uma - Heglov tekst z naslovom Um v zgodovini
pomeni pravzaprav uvod v širše zastavljeno Filozofijo svetovne
zgodovine, zasnovano v več sklopih predavanj. Predstavlja poskus
podati neke vrste splošno kategorialno ogrodje zgodovine, kakor se
le-to kaže skozi
[Boris Vezjak]
Nekaj tez o stanju kulture v Mariboru - Kot vemo, ima kultura ogromen spekter
pomenskih konotacij, toda omenimo samo najbolj očitno: najprej je
kultura razumljena na ravni dihotomije kultura/narava
[Vaš dežurni Zofijin ljubimec]
Od Boga ali iz opice? - Koliko kristjanov je danes pripravljenih
sprejeti trditev, da je Bog svet ustvaril tako, da teče življenje
skozi proces evolucije - trditev, ki jo skorajda konsenzualno
zagovarja današnja znanstvena srenja?
[Boris Vezjak]
Problem vrline
v grški filozofiji
-
V današnji oddaji želimo predstaviti spis, ki bo v kratkem, ako mu
bodo bogovi naklonjeni, zagledal luč sveta v obliki objave. Gre za
psevdoaristotelsko delo z naslovom O vrlini (Peri aretes), vse do
16. stoletja napačno pripisovan Aristotelu
[Boris Vezjak]
Maršu v težkih trenutkih
-
Maršu, zadnji utrdbi neodvisnosti medija in simbolu nepodkupljivosti
vsled načel gnilega kapitalizma, so po njegovih besedah šteti dnevi.
Četudi
je verjetno res, da je radio, ki ga ravnokar poslušate, eden izmed
zadnjih nekomercialnih in idejno samostojnih medijev
[Boris Vezjak]
Hudič, moj bližnjik, ali Ljubi svojega
bližnjega kot samega sebe
- Pred kratkim organizirana okrogla miza na nacionalki (zadeva se je
imenovala Kako se Cerkev vidi v javnosti), ki je imela za namen
medijem s pomočjo njih samih pokazati, kako kristjanom ni vseeno,
kaj se govori o njih samih, je spet navrgla že staro in znano
simptomatično sliko
[Boris Vezjak]
Carl Gustav Jung in možnost vzpostavitve
jungovske fenomenologije
-
Morebiti najbolj originaren prispevek Junga je v vpeljavi pojma
smisla (der Sinn), ki se nam daje skozi koncept arhetipa kot simbola.
Z vpotegnitvijo tega pojma se njegov celoten
|