Odprto pismo gospodom, Dawkinsu, Dennetu, Harrisu in Hitchensu
Odkar smo vstopili v novo tisočletje, se je med skeptiki do religioznosti razširila nova bojevitost kot odgovor na tri grožnje znanosti in svobodi: (1) napade na izobraževanje o evoluciji in raziskave matičnih celic, (2) razpoke v razmejitvah med cerkvijo in državo in posledično dajanje prednosti nekaterim veram, (3) fundamentalni terorizem pri nas in v tujini. Med mnogimi merili za spremljanje tega skeptičnega gibanja, so na voljo tudi štiri knjige, ki so se avgusta pojavile na seznamu najbolj prodajanih knjig revije New York Times. To so Pismo krščanski naciji, Sama Harrisa (Letter to a Christian Nation, Knopf, 2006), Premagovanje uroka, Daniela Denneta (Breaking the Spell, Viking, 2006), Bog ni velik, Christopherja Hitchensa (God Is Not Great, Hachette Book Group, 2007) in Bog kot zabloda, Richarda Dawkinsa (The God Delusion, Houghton Mifflin, 2006). Če povemo z besedami Dawkinsonove vedno ostre proze: »..nas te štiri knjige lahko pripeljejo do spoznanja, da je biti ateist realistično, pogumno in veličastno prizadevanje. Lahko si ateist, ki je srečen, uravnotežen, moralen in intelektualno izpopolnjen«. Amen, brat.
Kadarkoli pridejo verska prepričanja v konflikt z znanstvenimi dejstvi ali kršijo načela politične svobode, moramo odgovoriti s primerno samozavestjo. Vendar pa moramo biti tudi previdni glede pretirane iracionalnosti. Predlagam, da svojo zavest, zaradi naslednjih razlogov, dvignemo še nekoliko više.
1. »Anti-nekaj« gibanja kot taka ne bodo uspela. Ateisti ne morejo enostavno samih sebe definirati po tem, da v nekaj ne verujejo. Avstrijski ekonomist Ludwig von Mises je v 1950ih svoje proti-komunistične kolege posvaril z besedami: »Anti-nekaj gibanje kaže popolnoma negativen odnos. Nobenih možnosti nima za uspeh. Njegova strastna kritika v bistvu reklamira program, ki ga napada. Ljudje se morajo boriti za tisto, kar želijo doseči, ne pa preprosto zgolj odklanjati zla, ne glede na to kako slabo je.«
2. Potrebna so pozitivna sporočila. Zavzemajmo se za znanost in razloge. Kot je predlagal Charles Darwin: »Zdi se mi (prav ali narobe), da neposredni argumenti proti krščanstvu in teizmu ne vplivajo kaj dosti na ljudi. Svoboda mišljenja se najbolje promovira s postopnim razsvetljevanjem človekovega uma, ki je posledica napredka znanosti. Tako sem se vedno izogibal pisanju o religiji in se posvečal zgolj znanosti.«
3. Razumen je tisti, ki se razumno obnaša. Če je naš cilj, da dvignemo človeško zavest do čudes znanosti in moči razuma, potem moramo znanost in razum vključiti v svoja dejanja. Neracionalno je, da do religije zavzamemo sovražen ali prijazen odnos, ker s tem, ko to počnemo, smo dejansko lahko gotovi, da se bodo verniki do nas obnašali podobno. Kot je opozarjal Calr Sagan leta 1987 na svojem predavanju z naslovom Breme skepticizma (The Burden of Skepticism ): »Misel, da uživate, ko se norčujete iz tistih ljudi, ki ne vidijo stvari tako jasno kot vi, vam lahko pride v navado. Tega se moramo varovati.«
4. Zlato pravilo je simetrično. Največji »dvigovalec zavesti« 20. stoletja, Martin Luther King, je v svojem epskem govoru »Moje sanje so« (I Have a Dream) povedal: »V procesu, ko si zagotavljamo svoj zaslužen prostor, ne smemo delati nepravičnih dejanj. Ne skušajmo potešiti naše žeje po svobodi s tem, da pijemo iz kozarca grenkobe in sovraštva. Svoj boj moramo vedno voditi z visoko ravnjo dostojanstva in discipline.« Če ateisti nočejo, da bi jih teisti presojali v krivi luči, potem tudi oni ne smejo krivo presojati teistov.
5. Podpiranje svobode vere in nevere. Najvišje moralno načelo, ki obsega tako znanost kot religijo, je svoboda, da mislimo, verujemo in delamo kot želimo, dokler naše misli, verovanja in dejanja ne posežejo v enako svobodo drugih. Dokler religija ne ogroža znanosti in svobode, moramo biti spoštljivi in tolerantni, ker je naša svoboda, da ne verujemo, neločljivo povezana s svobodo drugih, da verujejo.
Kot je dodal King: »Ta velika nova bojevitost, ki je zajela črnsko družbo, nas ne sme voditi do nezaupanja v vse bele ljudi, ker veliko naših belih bratov, kot dokazuje tudi njihova današnja prisotnost tukaj, je prišlo do ugotovitve, da je njihova usoda tesno povezana z našo usodo. In prišli so do spoznanja, da je njihova svoboda neločljivo povezana z našo svobodo.«
Racionalni ateizem ceni resnice znanosti in moč razuma, vendar načelo svobode stoji tako nad znanostjo kot nad religijo.
Michael Shermer je založnik revije Skeptic (www.skeptic.com). Njegova zadnja knjiga ima naslov »Zakaj je Darwin pomemben« (Why Darwin Matters, Henry Holt, 2006).
Objavljeno septembra 2007 v reviji “Scientific American”.
Prevedla Mihaela Törnar