Društvo za razvoj humanistike

Zofijini ljubimci

20. 11. 2026 Poslušalnica

Prihodnost med upanjem in tesnobo

Svetovni dan filozofije 2026 Osrednji dogodek ob Svetovnem dnevu filozofije se je odvijal v četrtek, 19. novembra 2026, ob 13.00, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru Uvodni nagovori Prihodnost med upanjem…
več

Aktualno branje

20. 11. 2026 Cenzurirano

Poslanica Heisook Kim

Poslanica Heisook Kim, predsednice FISP in predsednice XXVI. svetovnega filozofskega kongresa, https://www.fisp.org, zaslužne profesorice Univerze Ewha v Seulu, Koreja. Pozdravljamo svetovni dan filozofije 2026. Za filozofe po vsem svetu je to dan, ko z veseljem praznujemo filozofijo, hkrati pa tudi priložnost, da znova premislimo, kaj pomeni filozofirati. Na svetovni dan…
več
20. 11. 2026 Cenzurirano

Misliti prihodnost

Poslanica predsednika Slovenskega filozofskega društva ob UNESCO svetovnem dnevu filozofije, 19. novembra 2026 Prihodnost ni več samoumevno obzorje upanja. Vojne, podnebna kriza, družbena polarizacija in negotovost so jo spremenile v vir tesnobe. Hkrati živimo v času pospešene digitalizacije, v katerem vse več odločitev o tem, kaj lahko vidimo, kaj vemo…
več
17. 11. 2026 Cenzurirano

Plača brez merila: kdo nadzira tiste, ki nadzirajo druge?

Filozofsko-kritični esej o parlamentarnem delu, merjenju in demokratični odgovornosti 1. Med zaupanjem in odgovornostjo Demokracija temelji na zaupanju. Državljani na volitvah izberejo svoje predstavnike in jim s tem zaupajo pomemben del odločanja o skupnih zadevah. Toda ali zaupanje pomeni tudi, da se moramo odpovedati preverjanju? In če se ne, kako…
več
3. 11. 2026 Cenzurirano

Stati inu obstati: od Trubarja do narodnoosvobodilnega boja

Govor ob komemoraciji v Mozirju, 31. oktober 2026 Spoštovane Mozirjanke in Mozirjani, spoštovani svojci žrtev, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, praporščaki, sodelujoči, spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani zbrani! Ob koncu oktobra in na začetku novembra obeležujemo dva praznika, ki nas vsak na svoj način vračata k vprašanjem, kdo smo, od…
več
20. 10. 2026 Obvestila

Okrožnica, letnik 2026, številka 2

»Kultura namreč ni le zbirka knjig, slik ali kon­certov. Je prostor, kjer se človek sreča z možno­stjo, da bi postal drugačen. Prav zato je nevarna za vsako oblast, ki želi, da ljudje ostanejo predvidlji­vi. Šolstvo uči primerjati argumente, znanost uči dvomiti, umetnost pa uči predstavljati si drugač­ne svetove. Vse tri…
več
14. 10. 2026 Cenzurirano

Javni poziv ministru k strokovni, vključujoči in transparentni pripravi sprememb šolskega sistema

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je napovedal celovito reformo, s katero bodo »prenovili cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema«. Aktualno politično dogajanje in napovedani posegi v šolski sistem krepijo potrebo po jasnih zagotovilih, da bodo spremembe pripravljene strokovno, transparentno in ob ustreznem sodelovanju strokovne javnosti.…
več

Doma in po svetu

  • Zakaj pametni ljudje verjamejo neumnostim?

    Predstavljajte si, da ste pred težko dilemo: ali sprejmete neprijetno resnico in tvegate izgubo prijateljev ali pa zamižite pred očitnimi dejstvi in ohranite dobre odnose. Če bi nas o tem vprašali zgolj teoretično, bi verjetno vsi zatrdili, da se nam zdi resnica pomembnejša od priljubljenosti. A v resničnem življenju se…

    več

  • Dialogov ne bo več

    Spoštovana bralka, spoštovani bralec, v rokah držite zgodovinsko številko Dialogov. Zgodovinsko prvič zato, ker smo v njej pregledali celotno 61-letno zgodovino revije, in drugič zato, ker je to zadnja številka Dialogov, saj bodo prenehali izhajati. Kaj lahko preberete v njej? Temu uvodu sledi moj članek, potem pa članki področnih urednic…

    več

  • Jamie Oliver in boj proti dezinformacijam

    Hibridni napadi, dezinformacije in tuje vmešavanje v demokratične procese so postali stalnica sodobne politike. Na nedavnem zasedanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu je romunski predsednik Klaus Iohannis izjavil, da so bile predsedniške volitve decembra v Romuniji tarča “agresivnih hibridnih ruskih napadov”, ki so vključevali širjenje dezinformacij, proruske vsebine na družbenih…

    več

  • Spomini na demokracijo

    Proti koncu šolskega leta sem bil povabljen v Evropsko šolo v Strasbourgu na razgovor na temo Prehodi v demokracijo, ki so ga za učence zadnjega letnika srednje šole pripravili učitelji zgodovine. Skupaj s tremi kolegicami iz Albanije, Romunije in Ukrajine sem bil povabljen, da z učenci in učitelji delim svoje…

    več

  • O smrti in novem rojstvu

    Izhajanje revije Dialogi se s koncem letošnjega leta končuje, s tem pa je to tudi moj zadnji uvodnik zanjo. Ko sem razmišljal, kateri dogodek ali trend je najbolj zaznamoval 15-letno obdobje med letoma 2010 in 2025, ko sem opravljal delo urednika za film, sem se zavedel, da sem kot prišlek…

    več

Doma in po svetu

  • Labodji spev elit. Od rimskega foruma do žametne večerje

    Elite praviloma ne propadejo takrat, ko postanejo bogate. Propadejo, ko začnejo verjeti, da jim občinstvo dolguje občudovanje, da so nenadomestljive in da pravila veljajo za vse razen za njih. Ko rimski zgodovinar Tacit opisuje leto 69 našega štetja, znamenito leto štirih cesarjev, ne opisuje zgolj politične krize. Opisuje trenutek, ko oblast…

    več

  • Organizirana laž prevzema oblast: kratka navodila za novinarsko rabo

    »Ne, šibke vlade mi ne bomo sestavljali.« Stavek je izustil Janez Janša v pogovoru za »svoj« medij, Planet TV. Bilo je 29. aprila in nismo ga slišali prvič. Le na kaj ta izjava meri? Ima sploh smisel analizirati besede, za katere z veliko predvidljivostjo vemo, da so namenjene novi manipulaciji?

    več

  • Ko kritičnost odpove: kdo bo odgovoren za vrnitev Janše?

    Novinar Večera Matej Grošelj je v komentarju z naslovom »Za Janševo vrnitev je najbolj odgovoren Golob« zapisal nekaj misli, ki zaradi specifičnosti avtokastriranega medijskega ekosistema pri nas zvenijo skoraj kot herezija. Zato mu moramo čestitati in upati, da ga ne sežgejo na grmadi.

    več

  • Vsi ali nekateri. Na ravni vrednot med levico in desnico ni sredine

    Ugibanja in želje o široki politični sredini in odpravi polarizacije se zdijo razumljive (ne pa nujno sprejemljive) zaradi strahu, da bo vlado sicer oblikoval Janša. V ozadju ideje o depolarizaciji je tiha predpostavka, da sta levo in desno dva pola iste stvari, dva različna vrednotna sistema, da gre za iste…

    več

Sekcija UTD:

Video tedna

Citat tedna

»Kultura namreč ni le zbirka knjig, slik ali kon­certov. Je prostor, kjer se človek sreča z možno­stjo, da bi postal drugačen. Prav zato je nevarna za vsako oblast, ki želi, da ljudje ostanejo predvidlji­vi. Šolstvo uči primerjati argumente, znanost uči dvomiti, umetnost pa uči predstavljati si drugač­ne svetove. Vse tri ustanove skupaj širijo človekov notranji prostor. Sovraštvo do njih je zato pogosto sovraštvo do človekove notranje svobode. Izraz “notranja svoboda” ni zgolj moralna ali psiholo­ška kategorija. Antropološko gledano pomeni spo­sobnost človeka, da ni popolnoma determiniran z neposrednim okoljem, s propagando ali s priča­kovanji skupine. Kultura je eden redkih družbe­nih mehanizmov, ki to sposobnost sistematično razvija. Vsaka avtokracija želi predvsem omejiti notranjo svobodo. Zunanja svoboda je njena po­znejša žrtev. Pravi predmet sovraštva torej ni kultura sama. Pravi predmet sovraštva je človek, ki ga kultura naredi svobodnejšega. To pojasni tudi navidezni paradoks, da avtoritarni režimi pogosto dopušča­jo in obilno financirajo “varno” kulturo – folkloro, dekorativno umetnost, monumentalne predsta­ve, spektakel – napadajo pa humanistiko, kritično zgodovinopisje, filozofijo, neodvisno gledališče ali družboslovje. Ne zato, ker bi bile te dejavnosti realno nevarne, ampak zato, ker povečujejo človeko­vo notranjo avtonomijo. Ker domišljija je politična kategorija. Na tem mestu se srečata Hannah Arendt in Cornelius Castoriadis. Arendtova pokaže, da totalitarizem uničuje spontanost – sposobnost za nov začetek. Castoriadis pa razume družbo kot delo radikalne družbene imaginacije, kot dosežek najizvirnejših poskusov razlage vprašanja, od kod sploh prihaja družba – ne v biološkem ali ekonomskem smislu, temveč kot svet pomenov, vrednot, institucij in simbolov. […] Bese­da imaginarno pri Castoriadisu ne pomeni iluzije, pomeni ustvarjalno sposobnost oblikovanja sve­ta pomenov. Ko neka skupnost začne verjeti, da je denar nekaj vrednega, država legitimna, zakon za­vezujoč in človek nosilec pravic, verjame kljub temu, da nič od tega ne obstaja v naravi – obstoji pa lahko zato, ker družba temu pripiše pomen, ki je resničen zato, ker ga ljudje živijo. Castoriadis razli­kuje med dvema vrstama imaginacije: prva je reproduktivna, sposobnost predstavljati si že znane stvari. Druga pa je radikalna imaginacija, sposobnost ustvariti nekaj, česar še sploh ni bilo. Na indi­vidualni ravni gre za ustvarjalnost posameznika, na kolektivni ravni pa to postane radikalna druž­bena imaginacija. In to pomeni, da lahko celotna družba ustvari povsem nove načine življenja.«

Zlobna računovodkinja, vaška mrgoda in možna rešitev
Avtor:
Več citatov >>


Video tedna

Citat tedna

»Vrednote svobode, enakosti in varnosti niso enoznačne. Na vrednotni oziroma moralni osi je svoboda najvišja vrednota na levem polu, enakost in (nacionalna) varnost pa na desnem. Na levi strani verjamemo v temeljne svoboščine, da vsak izbere svoj način življenja, na desni pa verjamejo v pravilnost enakega načina življenja za vse. Na ekonomski oziroma materialni osi pa je obratno; enakost in (socialna) varnost sta levi vrednoti, svoboda pa desna. Na levi verjamemo v socialno enakost, na desni pa verjamejo v ekonomsko svobodo in individualno zaslužnost ali krivdo za ekonomski položaj. Desne stranke so večinoma hkrati moralno in ekonomsko desne, zato je desnim volilcem lažje. Le redke leve stranke pa so še vedno tudi ekonomsko leve, zato izgubljajo glasove. Prav tako je veliko levih volilcev levih vrednotno, ne pa tudi ekonomsko, zato iščejo nemogoč kompromis med temeljnimi svoboščinami in denarjem. Podjetničin kompromis med pravico do splava in manjšo obdavčitvijo dobička. Kompromis premožnega ‘alternativca’ ali akademika med nedotakljivostjo načina življenja in obdavčitvijo njegovega premoženja ipd. Desni volilni pol je stabilen, o izidu zato odločajo tisti levi volilci, ki mešetarijo med levimi vrednotami in lastnim blagostanjem. In zato bomo dobili vlado, ki bo mešetarila med temeljnimi svoboščinami in kapitalom, to pa upravičevala z varnostjo. Če bodo uspeli sestaviti levosredinsko vlado, bo ta pro-kapitalistična, globalne geopolitične razmere pa jo bodo zlahka potegnile na desni militantni pol.«

Med svobodo in kapitalom
Avtor:
Več citatov >>
cc 1997-2026 Društvo za razvoj humanistike. Prijava za urednike
Izdelava spletne strani: Arhit