V sklopu EPK v Mariboru potekajo t.i. Kulturne ambasade, ki so po mnenju organizatorjev poskus približevanja raznolikosti in bogastva evropskih oz. svetovnih kulturoloških izrazov našemu kulturnemu prostoru. K sodelovanju so povabili tuje kulturne ustanove in veleposlaništva iz držav EU, pa tudi zunaj tega območja. Med izbranimi je tudi Izrael, ki se v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom na Dunaju predstavlja z nekaj prireditvami v maju in juniju.
Ena izmed njih bo fotografska razstava z naslovom Spremembe, katere otvoritev bo 24.5. ob 19:00, v Fotografskem muzeju v Mariboru. V napovedniku razstave je zapisano, da je v Izraelu v preteklih 100 letih nastalo “veliko novih vasi, nekdanje vasi so se razvile v mesta, iz mestec pa so nastala velemesta. Nekoč redko naseljena področja so sedaj deli velemest. Nekdaj sušne in puste regije so danes obdelane in gosto naseljene. Glavna dejavnika, ki sta bila temelj omenjene preobrazbe dežele, sta bila modernizacija in ekonomski razvoj, ki se je začel z ustanovitvijo države Izrael leta 1948. Nekoč zaostali del Osmanskega cesarstva je postal eden najbolj urbaniziranih in razvitih predelov regije.”
Predstavniki zaskrbljene javnosti smo zgroženi nad neizmernim cinizmom izraelske politike, ki si v mednarodni javnosti na vse načine prizadeva zamaskirati dejansko politiko imperializma in apartheida nad palestinskim ljudstvom, z nizanjem idiličnih podob izgradnje države Izrael, ki naj bi nastala na nekoč zaostalem delu Osmanskega cesarstva.
Izrael že več desetletij izvaja in vzdržuje politiko okupacije, apartheida in vojnih zločinov, ne le z neposredno uporabo sile, temveč tudi s pomočjo podpore, ki jo prejema od mednarodne skupnosti. Zaradi slepe podpore Združenih držav Amerike in držav članic Evropske unije kuje ogromne dobičke na dva načina: z izkoriščanjem Palestincev ter z neomejenim dostopom do razvitih trgov. Izrael je že mnogokrat ignoriral pobude mednarodne skupnosti, da naj sede za pogajalsko mizo in doseže mirovni sporazum, ki bo v skladu z mednarodnim pravom, zato je očitno, da si Izrael želi ohraniti status quo, ki bo vodil do novih vojnih zločinov ter poglobil sistem apartheida.
Sionistično gibanje je pred več kot 60 leti izselilo pretežno arabsko prebivalstvo Palestine, da bi se na tem ozemlju lahko naseljevali Judje in razvili “judovsko državo”. Vsesplošen in sistematičen način kršenja mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava ter neupoštevanja resolucij ZN ter način, kako je Izrael institucionaliziral politiko izseljevanja prebivalstva – z diskriminatornimi vojaškimi in civilnimi zakoni ter administrativnimi mehanizmi – podpirajo sklep, da je trenuten izraelski režim nad Palestinci mogoče označiti za sistem, ki združuje apartheid, okupacijo in kolonializem. Apartheid označuje družbeni sistem, ki ločuje in diskriminira ljudi glede na njihovo raso ali etnično pripadnost in ki je institucionaliziran z zakoni in predpisi. Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča definira apartheid kot dejanja, ki so “storjena v kontekstu institucionaliziranega režima sistematičnega zatiranja in dominacije ene rasne skupine nad drugo skupino ali nad drugimi skupinami in ki so storjena z namenom vzdrževanja tega režima”.
Kljub temu, da so ZN in druge mednarodne organizacije ter vodilne organizacije za zaščito človekovih pravic večkrat obsodile izraelsko politiko, mednarodna skupnost ni prisilila Izraela, da bi odgovarjal za svoja dejanja in začel spoštovati osnovne principe mednarodnega prava. Izraelski zločini ostajajo nekaznovani.
Leto dni po zgodovinskem svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča, ki je izgradnjo izraelskega zidu na zasedenih palestinskih ozemljih označilo kot nezakonito, Izrael še vedno nadaljuje z izgradnjo kolonialnega zidu ter odprto nasprotuje odločitvi sodišča. Po osemintridesetih letih izraelske zasedbe Zahodnega brega (vključno z vzhodnim Jeruzalemom), Gaze in Golanske planote, Izrael še naprej širi judovske naselbine. Svojemu ozemlju je enostransko priključil vzhodni Jeruzalem in Golansko planoto, sedaj pa s pomočjo zidu de facto priključuje tudi velike dele Zahodnega brega. V senci prerazporejanja sil iz Gaze v trajno obleganje, se Izrael pripravlja na gradnjo in širjenje svojih naselbin na Zahodnem bregu. Po tem ko so pred sedeminpetdesetimi leti Izrael zgradili na ozemlju, ki so ga v večji meri etnično očistili in iz njega pregnali takratne palestinske lastnike, je danes večina Palestincev beguncev, v Izraelu pa še naprej deluje ustaljen sistem rasne diskriminacije do lastnih arabsko-palestinskih državljanov.
Z ozirom na neprestane izraelske kršitve mednarodnega prava in glede na to, da je od leta 1948 že več sto resolucij ZN obsodilo kolonialno in diskriminatorno politiko Izraela, ter jo označilo za protizakonito in pozvalo k takojšnjim, primernim in učinkovitim ukrepom, in glede na to, da vse oblike mednarodnih intervencij in mirovnih pogajanj do sedaj niso uspele prepričati ali prisiliti Izraela, da spoštuje mednarodno humanitarno pravo, temeljne človekove pravice in preneha z okupacijo ter zatiranjem Palestincev, in z ozirom na to, da so ljudje v mednarodni skupnosti že mnogokrat v preteklosti nase prevzeli odgovornost, da se bojujejo proti nepravičnosti, kot je bil na primer boj proti apartheidu v Južnoafriški republiki, z raznimi načini bojkota, dezinvesticijami in sankcijami, in navdahnjeni z bojem Južnoafričanov proti sistemu apartheida ter duhom mednarodne solidarnosti, moralne doslednosti in odpora proti nepravičnosti ter zatiranju
Zofijini ljubimci, skupaj s kampanjo BDS Slovenija in zaskrbljenimi posamezniki, pozivamo Zavod EPK in mesto Maribor k načelni in odgovorni drži do izraelsko-palestinskega vprašanja, kulturne institucije pa k umiku sodelovanja z izraelskimi institucijami, ki so vpletene v kršitve človekovih pravic. Gospodarstvo, znanost in kultura namreč ne delujejo v vakuumu odnosov, temveč so del politično-družbenega prostora.
Vsi imamo odgovornost ter moč, da vplivamo na dogajanja okoli nas!